O projektu 

Splošno

Akcije zbiranja starih hišnih imen potekajo v več ločenih projektih. Večinoma so akcije sofinancirane s strani Evropske unije, programa LEADER, delno ga financirajo tudi v projekt vključene občine.

 

Spletna stran je bila vzpostavljena v okviru projekta Nomen vulgare in je zaživela oktobra 2013, v prihodnjih laetih pa se baza spletne strani bogati s podatki, zbranimi v sorodnih akcijah, ki se na podlagi dobre izkušnje širijo že na območje današnje Osrednjeslovenske regije.

 

Projekti, ki se sicer izvajajo že vse o leta 2009, so do začetka leta 2022 obravnavali že preko 400 naselij v 24 občinah.

 

 

Aktivnosti projekta

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) projekt izvaja kot strokovni izvajalec. Aktivnosti projekta so razdeljene v dve fazi:

1. faza: nabor in preveritev hišnih imen

• obveščanje javnosti o projektu, pozivanje k javljanju hišnih imen,
• nabor zgodb o hišnih imenih v sodelovanju z osnovnimi šolami,
• pridobitev hišnih imen iz drugih virov (župnijske knjige, zgodovinski katastri, obstoječa literatura, zbiralci),
• srečanja z domačini,
• identifikacija lastnikov stavb ter preveritev hišnih imen pri lastnikih,
• preveritev imen s strani jezikoslovnega strokovnjaka,
• osveščanje javnosti o pomenu ohranjanja hišnih imen.

 

2. faza: beleženje hišnih imen:

• pridobitev soglasij lastnikov za namestitev tabel s hišnimi imeni,
• namestitev tabel s hišnimi imeni na domačije,
• odkrivanje zgodb, povezanih s hišnimi imeni,

• priprava in izdaja publikacij s seznamom hišnih imen in izbranimi zgodbami,
• vzpostavitev in ažuriranje spletnega leksikona hišnih imen Gorenjske.

 

Na območju Škofjeloškega hribovja aktivnosti potekajo v sodelovanju med Razvojno agencijo Sora in Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske.

Zbiranje hišnih imen

Zgodovinski viri

Zbiranje hišnih imen v projektu poteka po utečeni in v prejšnjih letih uveljavljeni metodologiji. V prvem koraku za pridobitev zgodovinske osnove o obravnavanih naseljih proučimo zapise hišnih imen v zgodovinskih dokumentih, kjer so bila hišna imena sistematično zapisana. Takšen vir so delovodniki franciscejskega katastra iz obdobja 1823–1869, večinoma za deželo Kranjsko (Arhiv RS, oznaka SI AS 176), deloma pa tudi za Koroško (Arhiv RS, oznaka SI AS 178). V njih je poleg imena in priimka lastnika v večini primerov navedeno tudi hišno ime. Drug uporaben vir so župnijske knjige, t. i. statusi animarum, v katerih je pod kategorijo »nomen vulgare« poleg naslova hiše navedeno tudi hišno ime. Statusi so različnih starosti, vsi pa so nastali med letoma 1750 in 1950.

 

Terensko zbiranje

S pregledom zgodovinskih virov ter z izpisom hišnih imen končamo prvi korak. Sledi terensko delo, kjer ugotavljamo aktualnost zbranih imen. Najpomembnejša pri terenskem delu je izbira primernega informatorja. Za sogovornika skušamo dobiti osebo, ki vse življenje prebiva v rojstnem kraju, govori domače narečje, pozna lokalno okolje, navade in ljudi.

Podatke o imenih na terenu zbiramo v pisni in zvočni obliki. Zvočni zapis je podlaga za nadaljnje dialektološko raziskovanje, saj omogoča natančen zapis imena v fonetični transkripciji. Pri zbiranju hišnih imen domačine sprašujemo po njihovi osnovni obliki (kako se reče tej domačiji?), nazivanju gospodarja in gospodinje, izpeljanem iz hišnega imena, ter po svojilnem pridevniku (čigav?). Na koncu domačine povprašamo še o morebitnem poznavanju pomena ali izvora hišnega imena. V projektu je na tak način sodelovalo že okoli 1000 domačinov, starih do 95 let.

 

Srečanja z domačini

Zbrana hišna imena so podlaga za srečanja z domačini. Na srečanjih, ki so izvedena na lokalni ravni, prisotnim domačinom predstavimo celoten projekt, izvor, pomen in vlogo hišnih imen. Dobršen del srečanja je namenjen tudi predstavitvi ustreznega narečnega zapisa hišnih imen in prikazu pomembnosti ohranjanja krajevnega govora, ki se odraža tudi v hišnih imenih. Zadnji del srečanja je namenjen dodatni preveritvi že zbranih hišnih imen, kjer se seznam dopolni, popravi in dokončno potrdi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sodelovanje z osnovnimi šolami

Ker so za ohranjanje hišnih imen v vsakdanjem govoru ključne mlade generacije, v projektu sodelujemo z osnovnimi šolami. Učenci višjih razredov so zbirali zgodbe, povezane s hišnimi imeni, z namenom spoznati hišna imena kot del nesnovne kulturne dediščine podeželja. V projektu Nomen vulgare so sodelovale skorajda vse osnovne šole na obravnavanem območju.

 

 

 

 

Mentorji na osnovnih šolah opažajo, da vključeni učenci delo opravljajo z veliko vnemo, saj gre za terensko raziskovalno delo, poleg tega pa se med otroki oživlja uporaba hišnih imen v pogovornem jeziku. Narava dela, ki ga učenci opravljajo, prispeva tudi k boljšim medgeneracijskim odnosom, saj so anketiranci ponavadi starejši krajani. Učenci se tekom svojega sodelovanja v projektu nehote priučijo tudi hišnih imenih, kar je za ohranjanje žive kulturne dediščine ključnega pomena, saj bo le v živi rabi med ljudmi dediščina živela naprej v pravi obliki.

 

 

Sodelovanje z znanstvenimi inštitucijami 

V projektih zbiranja starih hišnih imen že od začetka sodeluje tudi dr. Jožica Škofic, vodja Dialektološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki svetuje in predlaga rešitve pri vprašanjih ustreznega zapisa narečne podobe hišnega imena ter najprimernejšega načina njihovega pokjiževanja. Njeno sodelovanje v projektih je ključnega pomena, saj lahko s pomočjo dialektologije razložimo in ugotovimo razvoj narečne podobe hišnega imena in razpoznamo posebnosti narečij in krajevnih govorov na Gorenjskem, kot se odražajo v oblikah hišnih imen in z njimi povezanih izrazih.

 

 

Obeležitev hišnih imen

Knjižice

Zbrana in na srečanjih z domačini preverjena hišna imena, opremljena z zapisi v zgodovinskih virih, so zbrana v knjižicah, ki z leti ustvarjajo zbirko Kako se pri vas reče?. Knjižice v digitalni obliki si lahko ogledate tukaj.

 

Table s hišnim imenom

Po končanem zbiranju hišnih imen lastniki domačij, ki nosijo staro hišno ime, po pošti prejmejo dopis s predstavitvijo projekta in s pozivom k soglasju za označitev hiše s starim hišnim imenom. Lastniki, ki soglasje oddajo, dobijo brezplačno tablo z njihovim hišnim imenom, ki je zapisano v narečni obliki, in odtisom grba občine. Table so ročno izdelane iz žgane gline, ovalne oblike in dimenzij okoli 25–40 cm v dolžino (odvisno od dolžine hišnega imena) in 15–20 cm v višino. Tabla je na stavbo pritrjena z dvema vijakoma, montažo izvede dostavljavec – monter, lastnik tablo na hišo lahko namesti tudi sam.

Na tem mestu bi radi poudarili, da table s hišnimi imeni dobijo le domačije z ugotovljenim starim hišnim imenom na območjih, ki so vključena v projekt. Če torej prihajate iz naselja, ki smo ga pri naših zbiranjih že obravnavali, in želite naknadno prejeti tablo s hišnim imenom, nam to sporočite po elektronski pošti ali nas pokličite. Če pa vaše naselje še ni vključeno v raziskavo, lahko pobudo za vključitev prav tako sporočite na elektronski naslov klemen.klinar@ragor.si in posredovali jo bomo vaši lokalni skupnosti.

 

Trenutni rezultati

Ker je projekt skupek večih ločeniih projektov, povzemamo nekaj številčnih podatkov za vse skupaj:

• sodelovanje 24 občin;
• raziskanih preko 400 naselij,
• 13000 zbranih hišnih imen,
• preko 7500 domačij, označenih s starim hišnim imenom.

 

Obveščanje javnosti

V okviru projekta poskušamo o pomenu hišnih imen preko medijev osveščati predvsem lokalno prebivalstvo, zato so objave o projektu osredotočene na lokalne in regionalne medije, kot so lokalne oziroma občinske novice, regionalne radijske postaje in regionalne časopise (Gorenjski Glas). Kljub temu pa želimo tematiko hišnih imen uveljaviti v širših strokovnih in znanstvenih krogih, zato je bil projekt predstavljen tudi na različnih strokovnih posvetih in zborovanjih, npr. na Slovenskem dialektološkem posvetu leta 2012 v Ljubljani, na Zborovanju slovenskih geografov 2013 na Bledu in na strokovnem posvetu Etnologija in slovenske pokrajine 2012 v Dvorski vasi ter na slavističnih simpozijih Dnevi Maksa Pleteršnika – Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja v Pišecah leta 2010, Slovenski jezik v stiku 5 v Kopru leta 2011, Slavistika v regijah – Nova Gorica leta 2013, pa tudi v tujini, npr. na kongresu Mednarodnega društva dialektologov in geolingvistov (SIDG) na Dunaju leta 2012, na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu leta 2013, na strokovnem posvetu o hišnih in ledinskih imenih v Pliberku v Avstriji leta 2020.

Širitev projekta

Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske na podlagi dobre izkušnje na že raziskanem območju želimo akcijo teh zbiranj razširiti na širše območje Slovenije, s čimer bi bila kulturna dediščina starih hišnih imen enotno zbrana pod skupnim okriljem. Uveljavitev že utečene metode, vzpostavljen delujoč in uspešen sistem ter strokovno usposobljena ekipa zagotavljajo dobro izvedbo, večjo prepoznavnost projekta in tudi nižje stroške izvedbe. Pri izvedbi bomo z veseljem sodelovali tudi z lokalnimi zainteresiranimi organizacijami (npr. krajevne skupnosti, društva).

Zaradi navedenega k akciji želimo povabiti občine, razvojne agencije in druge sorodne organizacije izven že raziskanega območja, da projekt geografsko razširimo in nadgradimo na medregionalni ali celo nacionalni nivo.

V primeru zanimanja za vključitev ali dodatnih vprašanj nas lahko kontaktirate, podrobnejšo predstavitev lahko po dogovoru opravimo tudi na sedežu vaše inštitucije.