key1

key1

key1
zemljevid
naslov
senca

O projektu 

Splošno

Akcije zbiranja starih hišnih imen potekajo v več ločenih projektih. Večinoma so akcije sofinancirane s strani Evropske unije, programa LEADER, delno ga financirajo tudi v projekt vključene občine.

 

Spletna stran je bila vzpostavljena v okviru projekta Nomen vulgare in je zaživela oktobra 2013. Izvajal se je v okviru Letnega izvedbenega načrta LAS Gorenjska košarica 2011. Prav tako je bil sofinanciran je bil s strani Evropske unije, programa LEADER, delno so ga financirale tudi v projekt vključene občine. Partnerstvo je sestavljalo 12 občin: Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Cerklje na Gorenjskem, Občina Gorje, Občina Jesenice, Občina Jezersko, Mestna občina Kranj, Občina Kranjska Gora, Občina Naklo, Občina Preddvor, Občina Radovljica in Občina Šenčur. Projekt je potekal v obdobju junij 2012 – december 2013.

 

Projekti, ki se sicer izvajajo že vse o leta 2009, so do konca leta 2016 obravnavali že 270 naselij v 16 občinah:

  • občina Bled: celotno območje občine,
  • občina Bohinj: celotno območje občine,
  • občina Cerklje na Gorenjskem: celotno območje občine,
  • občina Gorenja vas - Poljane: naselja Dolenčice, Javorje in Murave,
  • občina Gorje: celotno območje občine,
  • občina Jesenice: celotno območje občine brez naselja Jesenice,
  • občina Jezersko: celotno območje občine,
  • mestna občina Kranj: naselja krajevnih skupnosti Besnica, Jošt, Mavčiče, Podblica in Trstenik,
  • občina Kranjska Gora: celotno območje občine,
  • občina Naklo: celotno območje občine,
  • občina Preddvor: celotno območje občine,
  • občina Radovljica: celotno območje občine,
  • občina Šenčur: celotno območje občine,
  • občina Škofja Loka: naselji Sveti Duh in Virmaše,
  • občina Tržič: celotno območje občine brez naselja Tržič,
  • občina Žirovnica: celotno območje občine.

 

 Stanje raziskav, november 2016

 

 

Aktivnosti projekta

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) projekt izvaja kot strokovni izvajalec. Aktivnosti projekta so razdeljene v dve fazi:

1. faza: nabor in preveritev hišnih imen

  • obveščanje javnosti o projektu, pozivanje k javljanju hišnih imen,
  • nabor zgodb o hišnih imenih v sodelovanju z osnovnimi šolami,
  • pridobitev hišnih imen iz drugih virov (župnijske knjige, zgodovinski katastri, obstoječa literatura, zbiralci),
  • srečanja z domačini,
  • identifikacija lastnikov stavb ter preveritev hišnih imen pri lastnikih,
  • preveritev imen s strani jezikoslovnega strokovnjaka,
  • osveščanje javnosti o pomenu ohranjanja hišnih imen.

 

2. faza: beleženje hišnih imen:

  • pridobitev soglasij lastnikov za namestitev tabel s hišnimi imeni,
  • namestitev tabel s hišnimi imeni na domačije,
  • odkrivanje zgodb, povezanih s hišnimi imeni,
  • priprava in izdaja publikacij s seznamom hišnih imen in izbranimi zgodbami,
  • vzpostavitev in ažuriranje spletnega leksikona hišnih imen Gorenjske.

 

Na območju Škofjeloškega hribovja aktivnosti potekajo v sodelovanju med Razvojno agencijo Sora in Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske.



Zbiranje hišnih imen

Zgodovinski viri

Kataster

V območjih samotnih kmetij so hišna imena navedena tudi na zemljevidih
franciscejskega katastra, primer z Zgornjega Jezerskega.
Vir: SI ARS 178, k. o. Jezersko K 348.

Zbiranje hišnih imen v projektu poteka po utečeni in v prejšnjih letih uveljavljeni metodologiji. V prvem koraku za pridobitev zgodovinske osnove o obravnavanih naseljih proučimo zapise hišnih imen v zgodovinskih dokumentih, kjer so bila hišna imena sistematično zapisana. Takšen vir so delovodniki franciscejskega katastra iz obdobja 1823–1869, večinoma za deželo Kranjsko (Arhiv RS, oznaka SI AS 176), deloma pa tudi za Koroško (Arhiv RS, oznaka SI AS 178). V njih je poleg imena in priimka lastnika v večini primerov navedeno tudi hišno ime. Drug uporaben vir so župnijske knjige, t. i. statusi animarum, v katerih je pod kategorijo »nomen vulgare« poleg naslova hiše navedeno tudi hišno ime. Statusi so različnih starosti, vsi pa so nastali med letoma 1750 in 1950.

 

Terensko zbiranje

S pregledom zgodovinskih virov ter z izpisom hišnih imen končamo prvi korak. Sledi terensko delo, kjer ugotavljamo aktualnost zbranih imen. Najpomembnejša pri terenskem delu je izbira primernega informatorja. Za sogovornika skušamo dobiti osebo, ki vse življenje prebiva v rojstnem kraju, govori domače narečje, pozna lokalno okolje, navade in ljudi.

Primer zapisa hišnega imena

Primer zapisa hišnega imena v Statusu animarum župnije Ovsiše.
Vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana.

Podatke o imenih na terenu zbiramo v pisni in zvočni obliki. Zvočni zapis je podlaga za nadaljnje dialektološko raziskovanje, saj omogoča natančen zapis imena v fonetični transkripciji. Pri zbiranju hišnih imen domačine sprašujemo po njihovi osnovni obliki (kako se reče tej domačiji?), nazivanju gospodarja in gospodinje, izpeljanem iz hišnega imena, ter po svojilnem pridevniku (čigav?). Na koncu domačine povprašamo še o morebitnem poznavanju pomena ali izvora hišnega imena. V projektu je na tak način sodelovalo okoli 100 domačinov, starih do 95 let.

 

Srečanja z domačini

Domačini

Srečanje z domačini v Podbrezjah. Foto: KUD Tabor Podbrezje

Zbrana hišna imena so nato podlaga za srečanja z domačini. Na srečanjih, ki so izvedena na lokalni ravni, prisotnim domačinom predstavimo celoten projekt, izvor, pomen in vlogo hišnih imen. Dobršen del srečanja je namenjen tudi predstavitvi ustreznega narečnega zapisa hišnih imen in prikazu pomembnosti ohranjanja krajevnega govora, ki se odraža tudi v hišnih imenih. Zadnji del srečanja je namenjen dodatni preveritvi že zbranih hišnih imen, kjer se seznam dopolni, popravi in dokončno potrdi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sodelovanje z osnovnimi šolami

Ker so za ohranjanje hišnih imen v vsakdanjem govoru ključne mlade generacije, v projektu sodelujemo z osnovnimi šolami. Učenci višjih razredov so zbirali zgodbe, povezane s hišnimi imeni, z namenom spoznati hišna imena kot del nesnovne kulturne dediščine podeželja. V projektu Nomen vulgare so sodelovale skorajda vse osnovne šole na obravnavanem območju.

 

Učenci

Učenci OŠ Josipa Vandota na terenskem delu. Foto: Marta Mertelj

 

 

 

Mentorji na osnovnih šolah opažajo, da vključeni učenci delo opravljajo z veliko vnemo, saj gre za terensko raziskovalno delo, poleg tega pa se med otroki oživlja uporaba hišnih imen v pogovornem jeziku. Narava dela, ki ga učenci opravljajo, prispeva tudi k boljšim medgeneracijskim odnosom, saj so anketiranci ponavadi starejši krajani. Učenci se tekom svojega sodelovanja v projektu nehote priučijo tudi hišnih imenih, kar je za ohranjanje žive kulturne dediščine ključnega pomena, saj bo le v živi rabi med ljudmi dediščina živela naprej v pravi obliki.

 

 

Sodelovanje z znanstvenimi inštitucijami 

V projektih zbiranja starih hišnih imen že od začetka sodeluje tudi dr. Jožica Škofic, vodja Dialektološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki svetuje in predlaga rešitve pri vprašanjih ustreznega zapisa narečne podobe hišnega imena ter najprimernejšega načina njihovega pokjiževanja. Njeno sodelovanje v projektih je ključnega pomena, saj lahko s pomočjo dialektologije razložimo in ugotovimo razvoj narečne podobe hišnega imena in razpoznamo posebnosti narečij in krajevnih govorov na Gorenjskem, kot se odražajo v oblikah hišnih imen in z njimi povezanih izrazih.

 

 

Obeležitev hišnih imen

Knjižice

Zbrana in na srečanjih z domačini preverjena hišna imena, opremljena z zapisi v zgodovinskih virih, so zbrana v knjižicah, ki z leti ustvarjajo zbirko Kako se pri vas reče?. Knjižice v digitalni obliki si lahko ogledate tukaj.

 

Table s hišnim imenom

Tabla s hišnim imenom

Tabla s hišnim imenom. Foto: Klemen Klinar

Po končanem zbiranju hišnih imen lastniki domačij, ki nosijo staro hišno ime, po pošti prejmejo dopis s predstavitvijo projekta in s pozivom k soglasju za označitev hiše s starim hišnim imenom. Lastniki, ki soglasje oddajo, dobijo brezplačno tablo z njihovim hišnim imenom, ki je zapisano v narečni obliki, in odtisom grba občine. Table so ročno izdelane iz žgane gline, ovalne oblike in dimenzij okoli 25–40 cm v dolžino (odvisno od dolžine hišnega imena) in 15–20 cm v višino. Tabla je na stavbo pritrjena z dvema vijakoma, montažo izvede dostavljavec – monter, lastnik tablo na hišo lahko namesti tudi sam.

Na tem mestu bi radi poudarili, da table s hišnimi imeni dobijo le domačije z ugotovljenim starim hišnim imenom na območjih, ki so vključena v projekt. Če torej prihajate iz naselja, ki smo ga pri naših zbiranjih že obravnavali, in želite naknadno prejeti tablo s hišnim imenom, nam to sporočite po elektronski pošti ali nas pokličite. Če pa vaše naselje še ni vključeno v raziskavo, lahko pobudo za vključitev prav tako sporočite na elektronski naslov klemen.klinar@ragor.si in posredovali jo bomo vaši lokalni skupnosti.

 

Trenutni rezultati

Ker je projekt skupek večih ločeniih projektov, povzemamo nekaj številčnih podatkov za vse skupaj:

  • sodelovanje 16 občin;
  • raziskanih 262 naselij,
  • preko 8700 zbranih hišnih imen,
  • preko 4500 domačij, označenih s starim hišnim imenom,
  • izvedenih 74 srečanj z domačini s skupno udeležbo preko 1000 domačinov.


Obveščanje javnosti

V okviru projekta poskušamo o pomenu hišnih imen preko medijev osveščati predvsem lokalno prebivalstvo, zato so objave o projektu osredotočene na lokalne in regionalne medije, kot so lokalne oziroma občinske novice, regionalne radijske postaje (npr. Radio Triglav in Radio Kranj) in regionalne časopise (Gorenjski Glas). Kljub temu pa želimo tematiko hišnih imen uveljaviti v širših strokovnih in znanstvenih krogih, zato je bil projekt predstavljen tudi na različnih strokovnih posvetih in zborovanjih, npr. na Slovenskem dialektološkem posvetu leta 2012 v Ljubljani, na Zborovanju slovenskih geografov 2013 na Bledu in na strokovnem posvetu Etnologija in slovenske pokrajine 2012 v Dvorski vasi ter na slavističnih simpozijih Dnevi Maksa Pleteršnika – Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja v Pišecah leta 2010, Slovenski jezik v stiku 5 v Kopru leta 2011, Slavistika v regijah – Nova Gorica leta 2013, pa tudi v tujini, npr. na kongresu Mednarodnega društva dialektologov in geolingvistov (SIDG) na Dunaju leta 2012 in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu leta 2013.



Širitev projekta

Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske na podlagi dobre izkušnje na Osrednjem in Zgornjem Gorenjskem želimo akcijo teh zbiranj razširiti na širše območje Slovenije, s čimer bi bila kulturna dediščina starih hišnih imen enotno zbrana pod skupnim okriljem. Uveljavitev že utečene metode, vzpostavljen delujoč in uspešen sistem ter strokovno usposobljena ekipa zagotavljajo dobro izvedbo, večjo prepoznavnost projekta in tudi nižje stroške izvedbe. Pri izvedbi bomo z veseljem sodelovali tudi z lokalnimi zainteresiranimi organizacijami (npr. krajevne skupnosti, društva).

Zaradi navedenega k akciji želimo povabiti občine, razvojne agencije in druge sorodne organizacije izven že raziskanega območja, da projekt geografsko razširimo in nadgradimo na regionalni ali celo nacionalni nivo. Trenutno intenzivni pogovori za izvedbo proejkta potekajo na območju LAS Za mesto in vas.

V primeru zanimanja za vključitev ali dodatnih vprašanj nas lahko kontaktirate, podrobnejšo predstavitev lahko po dogovoru opravimo tudi na sedežu vaše inštitucije.